Rights in Exile Programme

Refugee Legal Aid Information for Lawyers Representing Refugees Globally

Nairobi Code - Slovenian

Najrobi Koda

Kodeks Etičnih Pravil za Pravne Svetovalce pri Delovanju na Področju Beguncev

1          OBSEG IN NAMEN

1.1           Pravila tega kodeksa vodijo pravne svetovalce pri delovanju na področju postopkov za pridobitev statusa begunca in pri ostalih pravnih storitvah, ki jih nudijo beguncem

1.2           Pravila tega kodeksa so podrejena vsem veljavnim notranjim procesnim predpisom  in se uporabljajo zgolj kot njihovo dopolnilo.

2          POMEN POSAMEZNIH IZRAZOV

2.1           Izraz „pravni svetovalec“ predstavlja katero koli fizično osebo, ki zagotavlja pomoč in/ali zastopa posameznike v postopku priznavanja statusa begunca, ali posameznike, katerim je status begunca že priznan in potrebujejo drugačno vrsto pomoči.

2.2           Izraz „storitev“ se nanaša na svetovanje, pripravo kakršnekoli dokumentacije in/ali zastopanje  zagotavljeno s strani pravnega svetovalca. 

2.2.1      Izraz „nasvet“ pomeni podajanje mnenja o tem, kako se pravni predpisi in politična ureditev v določeni državi nanašajo in vplivajo na konkreten primer in okoliščine v katerih se je znašel posameznik. 

2.2.2      Besedna zveza „priprava dokumentov“ pomeni pomoč posamezniku pri pripravi pisnih dokumentov v njegovem imenu. Ta izraz pomeni tudi pomoč pri pripravi osebnih pričevanj, ki služijo kot podpora in so predložena k RSD ali kakšni drugi prijavi. 

2.2.3      Izraz „zastopanje“ pomeni opravljanje procesnih dejanj v pisni ali ustni obliki v imenu druge osebe,. Ta izraz pomeni tudi predložitev pogodbe, ki dokazuje, da lahko pravni svetovalec v korist in v imenu posameznika, ki želi pridobiti status begunca, komunicira z UNHCR ali drugimi organi. 

2.2.4      Izraz „stranka“ predstavlja posameznika, katerega zastopa pravni svetovalec in ji nudi pomoč,  ta posameznik pa to pomoč  prostovoljno sprejema. 

Izraz „morebitna bodoča stranka“ se nanaša na posameznika, ki je že poiskal pomoč pravnega svetovalca, vendar slednji še ni podal odločitve, da z zastopanjem in nudenjem pravne pomoči morebitni bodoči stranki, soglaša.

3          ODNOS: SVETOVALEC– STRANKA 

3.1           Svetovalci so dolžni morebitnim bodočim strankam vselej jasno obrazložiti, ali in kakšno vrsto pomoči in storitev jim lahko nudijo. Namen in obseg vzpostavitve kakršnegakoli odnosa med svetovalcem in stranko mora biti vnaprej jasno določen. To pomeni še preden svetovalec začne delovati na strankinem primeru in še preden lahko stranka potrdi, da se z zastopanjem s strani določenega svetovalca strinja. 

3.2           Z namenom povečanja učinka svojih storitev lahko ponudniki pravne pomoči omejijo svoje usluge.To pomeni, da .lahko ponudniki pravnih pomoči strankam nudijo zgolj pravne nasvete ali pomoč pri pripravi dokumentov, lahko pa nudijo svoje storitve zgolj določenim strankam, katerih primeri so posebej zahtevni oziroma ali pomenijo rešitev pomembnih pravnih vprašanj. Svetovalci morajo morebitne bodoče stranke opozoriti na kakršnekoli omejitve pri svojih uslugah še pred zacetkom sodelovanja. 

3.3           Pravni svetovalec ni dolžan zagotavljati storitev  morebitni bodoči stranki in lahko kadarkoli zavrne zagotavljanje pomoči, razen kadar je to v skladu s členom 3.4. prepovedano. 

3.4           Ob upoštevanju določb pravila 3.2 pravni svetovalec ne sme zavrniti pomoči  posamezniku na podlagi rase, spola, spolne usmerjenosti, narodnosti, političnega prepričanja, veroizpovedi, starosti, družinskega statusa, pomanjkanja ali članstva v določeni družbeni skupini. 

3.5           Odnos med svetovalcem in stranko se lahko vzpostavi samo na podlagi prostovoljno, podanega soglasja s stranke in traja dokler stranka le-tega ne prekliče. Stranka lahko svoje soglasje ustno ali pisno prekliče in na ta način prekine odnos s pravnim svetovalcem. Če stranka obtoži svetovalca, da je pri svojem delu kršil etična pravila se domeva, da stranka nasprotuje nadaljevanju odnosa med njo in svetovalcem.

3.6           Stranke imajo pravico biti obveščane o poteku postopka. Če se na neki točki svetovalec in stranka ne moreta sporazumeti o tem, na kakšen način naj svetovalec stranko zastopa in kakšen naj bo cilj njegovega zastopanja, lahko svetovalec odstopi od zastopanja. 

3.7           Stranke imajo pravico do pridobitve kopij in vpogleda v vse dokumente iz svojih datotek. Pravni svetovalec je dolžan stranki kadarkoli, med ali po končanem sodelovanju, na njegovo zahtevo predložiti kopije dokumentov. Svetovalci lahko vseskozi oblikujejo zapiske o svojem delu na primeru določene stranke in teh zapiskov niso dolžni uničit, tudi če to zahteva stranka. 

3.8           Pravni svetovalec mora v pisni obliki obvestiti pristojne organe o zaključku svojega odnosa s stranko.

4          SKRBNOST IN ODGOVORNOST 

4.1           Svetovalec je pri svojem delu na primeru določene stranke dolžan ravnati odgovorno, z vso potrebno skrbnostjo. in v mejah zakona ter z namenom doseči  najboljše rezultate za svoje stranke.

4.2           Svetovalci so dolžni delovati v skladu in na podlagi dogovora, ki so ga sklenili s stranko..Svetovalci morajo izpolniti in vložiti vse dokumente, ki so potrebni za strankin primer do poteka predpisanega roka.

4.3           Svetovalci so dolžni zagotavljati redni dostop do objavljenega UNHCR gradiva in do informacij o izvorni državi, ki služijo stranki kot pomoč v postopku pridobitve statusa begunca, pri njeni prijavi in v drugih zadevah.

4.4           Svetovalci morajo voditi arhiv vseh dokumentov in datotek, ki prikazujejo  njihovo celotno delovanje na primeru  določene stranke.

5          NASPROTJE INTERESOV 

5.1           Svetovalci ne smejo zastopati morebitnih bodočih strank v postopkih , v  katerih imajo sami neposreden finančni ali osebni interes, ki nasprotuje interesom stranke.

5.2           Svetovalec ne sme ponujati storitev morebitni bodoči stranki, kadar že nudi pomoč ali zastopa drugeo stranki, katere interesi nasprotujejo interesom morebitne bodoče stranke.

5.3           Kadar dve stranki istega svetovalca prideta v navzkrižje interesov po začetku odnosa med svetovalecem strankama, in kadar krajevni, etični ali poklicni običaji to dopuščajo mora svetovalec takoj eno ali obe stranki napotiti k alternativnim svetovalcem.

5.4           Kadar med svetovalcem in stranko obstaja določeno zasebno razmerje, ki bi lahko vplivalo na svetovalčevo nepristranskost oziroma objektivnost pri opravljanju njegovih funkcij,, je svetovalec dolžan stranko napotiti k alternativnemu pravnemu svetovalcu, če je ta na voljo.

5.5   Kadar  so izpolnjeni pogoji in okoliščine  iz pravila 5.3 ali pravila 5.4 in  alternativnih pravnih svetovalcev ni na voljo, lahko svetovalec kljub obstoju nasprotja interesov izvaja svoje storitve za stranko vendar šele po tem,  ko je stranko o obstoju nasprotja interesov in morebitnih posledicah jasno in izrecno obvestil, in ko je storil vse kar je v njegovi moči, da bi svoj obseg zastopanja omejil, da bi dosegel zmanjšanje nasprotja interesov.

6          NAČELO ZAUPNOSTI IN VARSTVA PODATKOV 

6.1           Stranke in morebitne bodoče stranke imajo pravico do varovanja podanih podatkov ali drugih podatkov pridobljenih s strani svetovalcev. Stranka je upravičena do varovanja podatkov, razen kadar ta pravila dopuščajo, da, se lahko v pravica do varovanja podatkov poseže s soglasjem stranke.

6.2           Svetovalec mora varovati vsebino vseh podatkov, ki so zbrane o konkretnem strankinem primeru, razen kadar ta pravila izrecno določajo drugače.. Svetovalci shranjujejo datoteke in evidence o konkretnih primerih na način, ki zagotavlja zaščito podatkov njihovih strank. Dolžnost ohranjanja zaupnosti strankinih podatkov se nadaljuje tudi po prenehanju razmerja med svetovalcem in stranko, razen kadar ta pravila dopuščajo drugače. 

6.3           Načelo varovanja podatkov ne velja za podatke, za katere je stranka soglašala, da lahko postanejo javni. Če stranka prostovoljno soglaša s tem, da nek podatek postane javen, velja domneva, da se odreka svoji pravici do varovanja zaupnosti glede tega podatka. Vendar velja, da svetovalec ne sme razkrivati podatkov, ki so v nasprotju z željami stranke oziroma brez njenega soglasja postale javno dostopne,

6.4           Svetovalec lahko razkriva zaupne podatke o stranki drugim pravnim svetovalcem z namenom strokovnega posveta,  vendar zgolj pod pogojem, da drugi svetovalec upošteva in deluje v skladu z načelom zaupanja podatkov glede podatkov, ki so mu bili zaupani in  pod pogojem, da zanj ne obstaja nobeno nasprotje interesov  opisano v pravilu 5.

6.5           Če svetovalec meni, da obstaja verjetnost, da stranka v bližnji prihodnosti povzroči telesne poškodbe drugi osebi, mora takoj ukrepati, in sicer tako, da o tem obvesti pristojne organe. Pri tem lahko svetovalec pristojnim organom razkrije le toliko zaupnih podatkov, kolikor je potrebno za preprečitev nastanka telesnih poškodb.

6.6           Svetovalec lahko, v primeru obtožbe kršitve etičnih pravil, razkrije le toliko zaupnih strankinih podatkov, kot je to minimalno potrebno, da se ubrani pred obtožbami.

6.7           Pravni svetovalec ali organizacija, ki zaposluje pravnega svetovalca lahko uporabi

zbrane podatke o primerih svojih strank v publikacijah in zapisih brez soglasja dotičnih strank pod pogojem, da objave ne vsebujejo podrobnosti, ki bi omogočale identifikacijo vpletenih strank.

6.8           Pravni svetovalec ali organizacija, ki izvaja pravne storitve mora poskrbeti, da je celotno zaposleno in podporno osebje seznanjeno s tem, da imajo pri izvajanju svojih storitev dolžnost varovati zaupnost strankinih podatkov in izjav.

7          DOLŽNOST POŠTENEGA RAVNANJA 

7.1           Svetovalec je dolžan v vseh oblikah komunikacije delovati resnicoljubno in pošteno ter spodbujati svoje stranke naj ravnajo enako. Svetovalci ne smejo napeljevati, svetovati ali pomagati posameznikom pri dajanju napačnih ali zavajajočih izjav pred katerimkoli sodiščem ali organom, pred katerim so zastopani s strani pravnega svetovalca.

7.2           Ne glede na pravilo 7.1 svetovalec ni organ, ki bi lahko odločal o veljavnosti zahtevka za priznanje statusa begunca ali drugih s tem povezanih zadevah, in ni dolžan izločiti ali zavrniti potencialne stranke, katere zahtevki temeljijo na  razmeroma sibkih trdtivah.

7.3           Svetovalec je v odnosih in pri sodelovanju z nasprotnimi strankami dolžan delovati na vljuden in strokoven način, skladen s spoštovanjem pravic drugih , upoštevanjem človekovih pravic in prepovedjo diskriminacije.

7.4           V primeru, da je stranka pred vzpostavitvijo njenega razmerja s pravnim svetovalcem, pristojnemu sodišču ali organu odločanja podala napačne navedbe glede dejanskega stanja, svetovalec pa je s tem seznanjen, velja v primeru da lokalna, poklicna ali etična pravila temu ne nasprotujejo, nasledenje:

7.4.1      Svetovalec ne sme razkrivati pravilnih dejstev o preteklih napačnih navedbah stranke, posameznikom ali organom, brez da bi stranka s tem izrecno soglašala. 

7.4.2      Svetovalec je dolžan spodbujati stranko, naj napačne navedbe pred pristojnim organom popravi in nadomesti s pravilnimi.

7.4.3      Svetovalec ne sme izvesti nobenih materialnih ali procesnih dejanj pred sodiščem ali drugim pristojnim organom za odločanje, ki bi temeljila na preteklih napačnih navedbah stranke. Svetovalec prav tako ne sme sprejeti nobenega ukrepa, na podlagi katerega bi sodni ali drug pristojni organ lahko sprejel odločitve, ki bi temeljile na preteklih napačnih navedbah stranke.

7.5           Svetovalec ne sme zavestno podpisati ali kako drugače biti povezan s kakršnim koli dopisom, poročilom ali drugim dokumentom, dati kakršno koli izjavo, ali predložiti kakršen koli dokument,v zvezi s strankinimi primerom, ki vsebuje lažne ali zavajajoče informacije. Svetovalec ne sme predložiti organu odločanja dokumenta za katerega ve, da je ponarejen,ali da vsebuje napačne ali zavajajoče informacije.

7.6           V primeru, da stranka po vzpostavitvi njenega razmerja s pravnim svetovalcem, pristojnemu organu poda napačne navedbe, svetovalec pa zanje ve, da so napačne, velja naslednje:

7.6.1      Svetovalec ne sme razkrivati pravilnih dejstev o preteklih napačnih navedbah stranke, posameznikom ali organom, brez da bi stranka s tem izrecno soglašala.

7.6.2      Svetovalec je dolžan spodbujati stranko, naj napačne navedbe pred pristojnim organom popravi in nadomesti s pravilnimi.

7.6.3      Svetovalec ne sme izvesti nobenih materialnih ali procesnih dejanj pred sodiščem ali drugim pristojnim organom za odločanje, ki bi temeljila na preteklih napačnih navedbah stranke. Svetovalec prav tako ne sme sprejeti nobenega ukrepa, na podlagi katerega bi sodni ali drug pristojni organ lahko sprejel odločitve, ki bi temeljile na preteklih napačnih navedbah stranke.

7.6.4      Če napačna navedba ogroža cilj in namen oziroma bistvo pravnega zastopanja in stranka napačne navedbe ne želi popraviti, lahko pravni svetovalec preneha zastopati stranko.

8          NAČELO PREPOVEDI  IZKORIŠČANJA 

8.1           Svetovalec se ne sme posredno ali neposredno zavezati v nobenem razmerju, na način, ki bi lahko vplival na njegovo neodvisno mnenje o stranki  Svetovalec prav tako ne sme  izkoriščati  stranke za pridobitev kakršenkoli finančne, spolne ali druge vrste koristi. V dvomu velja domeva, da kakršen koli spolni ali poslovni odnos med pravnim svetovalcem in  stranko, šteje za izkoriščevalskega.

8.2           Svetovalci za opravljanje svojega dela od trenutnih strank in še šest mesecev po prenehanju razmerja s stranko, ne smejo zahtevati ali prejemati kakršnih koli storitev, produktov ali drugih oblik dela, ki bi lahko nadomestila običajno plačilo v denarju ali drugem plačilnem sredstvu. Ta prepoved ne velja v primeru uporabe pravila 5.5, kjer je med svetovalcem in stranko že pred potrebo po pravnih storitvah obstajalo določeno razmerje za katerega svetovalec prejema plačilo, drugih alternativnih pravnih svetovalcev pa ni na voljo. 

8.3           Svetovalec ne sme vstopati v kakršenkoli finančni odnos s katerkoli trenutno stranko.Ta prepoved velja še šest mesecev po koncu razmerja med svetovalcem in stranko.

  

Razglašeno na:

SOUTHERN REFUGEE LEGAL AID CONFERENCE (SRLAC)

Nairobi, Kenya

1. Februar 2007

 

PRILOGE: 

Priloga 1

Minimalne Zahteve za Pridobitev Naziva Pravni Svetovalec za Begunce

Priloga 2

Možnost Pritožbe v Postopku – Del Poklicne Odgovornosti Ponudnikov Pravne Pomoči

Priloga 1

Minimalne Zahteve za Pridobitev Naziva Pravni Svetovalec za Begunce

Zahteve za pridobitev naziva pravni svetovalec: Pridržana je pravica do morebitnih sprememb v notranjih pravilih.

Posameznik je lahko imenovan  za pravnega svetovalca za begunce, če izpolnjujeje pogoje A ali pogoje B:

Pogoji A:

  • Ima opravljen pravniški državni izpit priznan s strani ustreznega organa države članice Združenih narodov

Pogoji B:

  • opravljena dodiplomska stopnja študija, enakovredna akademski stopnji „ bachelor“ ali
  • je trenutno študent in deluje v okviru organizirane pravne klinike s področja prava beguncev, povezane z  mednarodno priznano univerzo ali drugo pravno institucijo ali
  • ima več kot 2 leti praktičnih izkušenj na področju dela z begunci

in

  • Opravljeno usposabljanje na področju prava o beguncih (najmanj 20 ur)
  • Opravljano usposabljanje glede tehnik zasliševanja in pričevanja ter usposabljanja glede zapisovanja pričevanja in zasliševanja (10 ur)
  • Opravljeno usposabljanje s področja etične odgovornosti (2 uri)

Usposabljanje lahko predstavlja neodvisno branje, opazovanje pri praktičnih primerov, ali drug način učenja.

Oseba, ki  izpolnujeje enega od navedenih pogojev je lahko imenovana za pravnega svetovalca za begunce  in lahko izvaja vse pravne storitve, ki jih prosilci potrebujejo za pridobitev statusa begunca.

Priloga 2

Možnost Pritožbe v Postopku  - Del Poklicne Odgovornosti

Ponudnikov pravne pomoči 

Vsak ponudnik pravne pomoči bi moral stranki nuditi možnost pritožbe, postopek vložitve pritožbe pa bi moral biti sestavni del pisarniškega priročnika, v katerem so navedeni vsi delovni postopki. Ti postopki morajo biti vsaki stranki predstavljeni na začetku razmerja med stranko in pravnim svetovalcem

Pritožbeni postopek naj bi vseboval naslednje elemente:

1          Pritožbeni obrazci naj bi bili vnaprej natisnjeni in sestavljeni v večini jezikov, ki se govorijo v strankini skupnosti. Obrazci služijo kot pomoč pritožniku pri oblikovanju pritožbe, tako da ga opozorijo kateri elementi so sestavni del pritožbe in jih pritožba mora vsebovati. To si naprimer datum in kraj dogodka zoper katerega se pritožuje pritožnik in priložnost, da se zagotovi pripoved incidenta.

2          Vsaka organizacija mora vnaprej predpisati postopek za reševanje anonimnih pritožb. Anonimne pritožbe, ki prihajajo od znotraj organizacije, ne smejo biti vzrok za sprejem negativnih ukrepov zoper zaposlenega v organizaciji.

3          Opis in potek pritožbenega postopka mora biti prikazan na obrazcu in tudi na vidnem javnem mestu v pisarni ponudnika pravne pomoči.

4          O pritožbi mora odločiti  neodvisna in nepristranska oseba v primernem času.

5          O odločitvi sprejeti v postopku pritožbe je potrebno obvestiti pritožnika, če je ta znan.

6          Za zasposlenega, nasproti kateremu je naperjena pritožba, velja domneva nedolžnosti.

7          Oseba proti kateri je vložena pritožba mora biti o vložitvi pritožbe zoper nje obveščena.  Imeti mora pravico do odgovora na pritožbo in se opredeliti do vseh dokazov uporabljenih proti njej ter biti zaslišana s strani neodvisnega preiskovalca.

8          Organizacija je dolžna voditi evidenco vseh pritožb in tudi evidenco vseh ugotovitev in sklepov v posameznih primerih preiskovanj.

9          Razpon kazni za kršitve etičnih dolžnosti naj bi predstavljal sestavni del pisarniškega priročnika o delovnih postopkih.

 

 

Translated from English by Ivana Ljuština

Share